Reči »ne« je včasih presenetljivo težko.
Ne zato, ker ne bi vedeli, kaj želimo. Pogosto točno vemo, da nimamo energije za obisk, da ne bomo zmogli še ene delovne naloge ali da nam določeno vedenje ni prijetno.
Težava nastopi šele, ko moramo to povedati drugi osebi.
Danes ne bom prišel, ker sem imel res naporen teden in zadnje čase slabo spim, poleg tega pa moram še dokončati nekaj stvari, zato upam, da boš razumel …
Namesto preproste zavrnitve začnemo svojo odločitev zagovarjati.
In bolj ko pojasnjujemo, bolj včasih ustvarjamo vtis, da je naša meja pravzaprav odprta za pogajanja.
Meja ne potrebuje zagovora
Obstaja razlika med pojasnjevanjem in zagovarjanjem.
Pojasnilo je lahko naravni del zdravega odnosa:
Danes ne bom prišel. Utrujen sem in zvečer potrebujem počitek.
Zagovarjanje se začne, ko imamo občutek, da moramo drugega prepričati, da imamo pravico zavrniti:
Res bi prišel, ampak zadnje tri dni skoraj nisem spal, v službi je bilo grozno veliko dela, jutri pa moram zgodaj vstati. Nočem, da bi imel občutek, da se nočem videti s tabo …
Tak odgovor sam po sebi ni nujno slab. Pomembno vprašanje je:
Ali pojasnjujem, ker želim nekaj deliti, ali zato, ker potrebujem, da drugi odobri mojo odločitev?
To je bistvena razlika.
Zakaj pretirano pojasnjevanje oslabi mejo
Predstavljajte si preprost položaj:
Ali lahko v soboto prevzameš mojo izmeno?
Odgovorite:
Žal ne morem, ker imam že nekaj dogovorjeno, poleg tega pa sem bil zadnje čase zelo utrujen in bi si moral odpočiti.
Druga oseba lahko začne iskati rešitve za vaše razloge:
Saj je samo dopoldne.
Dodate še eno pojasnilo:
Vem, ampak popoldne nekam odhajamo, zadnje tedne pa sem delal skoraj vsak konec tedna.
In pride še en argument:
Potem si boš pa odpočil v nedeljo.
Nenadoma se ne pogovarjate več o tem, ali želite prevzeti izmeno.
Razpravljate o tem, ali so vaši razlogi dovolj dobri.
Vaše prvotno sporočilo pa bi lahko bilo preprosto:
V soboto žal ne morem prevzeti izmene.
Meja ni način za upravljanje druge osebe
Zdrava meja hkrati ne pomeni:
Tega ne smeš početi.
Pogosto jo je koristneje oblikovati skozi lastno ravnanje.
Namesto:
Ne kriči name.
je meja lahko na primer:
To želim rešiti s tabo, vendar ne tako, da kričiva drug na drugega. Če bova nadaljevala na ta način, si bom vzel premor in se lahko k temu vrneva pozneje.
Ne določate, kaj mora druga oseba storiti.
Poveste, pod kakšnimi pogoji ste pripravljeni nadaljevati pogovor in kaj boste storili, če ti pogoji ne bodo spoštovani.
Kratka meja ni nujno neobčutljiva
Včasih imamo občutek, da bomo delovali hladno, če ne bomo podali dolgega pojasnila.
Med grobim:
Ne. In ne nadleguj me s tem.
in dolgim zagovarjanjem pa je veliko prostora.
Na primer:
Hvala, da si vprašal, ampak tokrat ne morem.
alI:
Razumem, da bi ti to pomagalo. Jaz pa tega tokrat ne morem prevzeti.
Tako lahko priznate potrebo druge osebe, ne da bi spremenili svojo odločitev.
Empatija in meje niso nasprotja.
Kaj če druga oseba želi pojasnilo?
Vprašanje »zakaj?« samodejno ne pomeni, da nekdo vaše meje ne spoštuje.
V bližnjem odnosu je povsem običajno, da želimo razumeti razloge druge osebe.
Lahko jih pojasnite.
Razlika nastopi, ko se pojasnjevanje spremeni v neskončen proces, v katerem morate dokazovati, da je vaš razlog dovolj upravičen.
Na primer:
Danes želim biti zvečer sam.
Zakaj?
Utrujen sem in potrebujem nekaj časa zase.
Saj se ves teden skoraj nisva videla.
Ni vam treba iskati vedno novih argumentov.
Lahko priznate stališče druge osebe in hkrati ohranite svojo mejo:
Razumem, da ti je žal. Danes pa zvečer res potrebujem čas zase. Lahko se dogovoriva za jutri.
Preprosta struktura je lahko v pomoč
Če ste nagnjeni k pretiranemu pojasnjevanju, poskusite odgovor razdeliti na tri dele:
1. Priznanje
Razumem, da bi bil rad, da pridem.
2. Jasna meja
Danes pa ne bom prišel.
3. Naslednji korak - če ga res želite ponuditi
Z veseljem se vidim naslednji teden.
Celoten odgovor ima lahko torej samo dva stavka:
Razumem, da bi bil rad, da pridem. Danes pa ne zmorem. Z veseljem se dogovorim za naslednji teden.
Dodatnih deset stavkov pojasnjevanja ni potrebnih.
Kaj pa, če druga oseba meje ne sprejme?
Tu se začne težji del.
Nekdo se lahko odzove:
Torej spet nimaš časa zame.
alI:
Če bi ti bilo res mar, bi prišel.
V takem trenutku pogosto začutimo potrebo, da začnemo dokazovati nasprotno.
To vendar ni res, saj sem prejšnji teden …
In meja se znova spremeni v zagovor.
Druga možnost je, da se ne odzovete na vsako obtožbo in se vrnete k prvotnemu sporočilu:
Žal mi je, da to tako dojemaš. Danes pa ne bom prišel.
To ne pomeni, da ignorirate občutke druge osebe.
Pomeni, da ne potrebujete njenega soglasja, da lahko vaša meja velja.
Vedeti je lažje kot to zares povedati
Pri branju članka se lahko vse zdi preprosto.
V resničnem pogovoru je drugače.
Druga oseba je videti razočarana. Vpraša vas, zakaj. Poskuša vas prepričati. Začnete dvomiti, ali niste sebični, in nenadoma pojasnjujete nekaj, česar sprva sploh niste želeli pojasnjevati.
Prav zato je nastal Duovio.
Namesto nadaljnjega branja o komunikaciji lahko podobno situacijo dejansko preizkusite. Virtualna oseba vam bo postavila zahtevo, vi boste odgovorili s svojimi besedami, pogovor pa se bo nadaljeval glede na to, kar boste povedali.
Tako lahko varno preizkusite, kako je reči:
Ne, tokrat ne morem.
In tokrat za tem ne dodati še petih stavkov.
Brati o mejah je ena stvar. Poskusiti jih postaviti pod pritiskom pa je težje.