»V zadnjem času imam občutek, da me sploh ne poslušaš.«
In v glavi se takoj pojavi:
To ni res.
Nato morda nadaljujemo:
Saj sem te včeraj poslušal pol ure.
Druga oseba pa odgovori:
Vidiš? Spet se samo braniš.
Kritika je neprijetna prav zato, ker je pogosto ne slišimo le kot informacije o enem konkretnem vedenju.
Slišimo jo lahko kot:
»Sem slab partner.«
»Sem nesposoben sodelavec.«
»Spodletelo mi je.«
In tako se začnemo braniti, še preden sploh ugotovimo, kaj nam je druga oseba želela povedati.
Obramba je naravna, vendar pogosto blokira pogovor
Predstavljajte si, da vam sodelavec reče:
Moti me, da me na sestankih pogosto prekinjaš.
Morda boste takoj želeli odgovoriti:
To ni res, tam vsi prekinjajo drug drugega.
Ali:
Ker govoriš strašno dolgo.
Morda je v teh odgovorih nekaj resnice.
Toda za zdaj se sploh še niste ukvarjali s tem, kar vam sodelavec sporoča.
Pogovor se tako zlahka spremeni iz:
»Moti me konkretno vedenje.«
v:
»Kdo od naju ima prav?«
Sprejeti kritiko ne pomeni strinjati se z vsem
Ko nekdo nekaj kritizira, vam ni treba samodejno reči:
Prav imaš.
Najprej lahko ugotovite, kaj natančno misli.
Na primer:
Mi lahko poveš za konkreten primer, ko sem te prekinil?
Ali:
Če te prav razumem, te predvsem moti, da se začnem odzivati, še preden dokončaš misel?
S tem ničesar ne priznavate.
Le poskušate razumeti, kaj druga oseba v resnici govori.
Šele nato se lahko odločite, ali se s tem strinjate.
Najprej razumevanje, nato pojasnilo
Pogost odziv na kritiko je:
Vendar tega nisem tako mislil.
To je lahko res.
Toda druga oseba pogosto ne govori o vašem namenu. Govori o posledici vašega ravnanja.
Na primer:
Ko med pogovorom ves čas gledaš v telefon, imam občutek, da me ne poslušaš.
Samodejna obramba:
Vendar te poslušam.
Bolj koristno bi lahko bilo:
Razumem, da se ti zdi, da te ne poslušam, ko med pogovorom preverjam telefon.
In šele nato:
Čakal sem na pomembno sporočilo, vendar bi ti moral to povedati.
Vaš pogled ni izginil.
Le niste ga uporabili kot prvi obrambni odziv.
Ločite konkretno težavo od ocenjevanja osebnosti
Ni vsaka kritika izražena na dober način.
Nekdo lahko reče:
Ti si popolnoma nezanesljiv.
To je zelo splošna ocena.
Pogovor lahko usmerite nazaj h konkretnemu vedenju:
Kaj konkretno se je zgodilo, da se ti zdi tako?
Morda boste ugotovili, da drugo osebo moti:
Rekel si, da boš prišel ob šestih, prišel pa si skoraj uro pozneje.
Zdaj imate nekaj konkretnega, na kar se lahko odzovete.
To je res. Zamudil sem in moral bi sporočiti.
Zaradi tega vam ni treba sprejeti sklepa:
Sem nezanesljiv človek.
Prevzamete lahko odgovornost za konkretno ravnanje, ne da bi sprejeli etiketo.
V kritiki je lahko nekaj koristnega, tudi če je pretirana
Predstavljajte si stavek:
Ti me nikoli ne poslušaš.
Beseda »nikoli« bo verjetno pretirana.
Če se osredotočite samo nanjo:
To ni res. Prejšnji teden sem te poslušal.
boste zlahka spregledali resnično težavo.
Namesto tega lahko rečete:
Ne mislim, da te nikoli ne poslušam. Toda zveni, kot da imaš občutek, da te v zadnjem času ne slišim dovolj. Kaj konkretno te moti?
S tem zavrnete nenatančno posploševanje, vendar ne zavržete morebitne koristne informacije.
Pozor na dolga pojasnila
Obrambni odziv ni nujno agresiven.
Lahko je videti tudi tako:
Vem, da sem prišel pozno, vendar sem imel veliko dela, potem je bil promet, še nekdo me je poklical in pravzaprav sem želel oditi prej …
Dlje ko pojasnjujemo, bolj lahko druga oseba sliši:
»Pravzaprav nisem kriv.«
Včasih je veliko močnejši kratek odgovor:
Da, prišel sem pozno. Moral bi sporočiti. Žal mi je.
Razlog lahko pojasnite pozneje, če je pomemben.
Najprej pa lahko pokažete, da ste težavo zares slišali.
Kaj pa, če je kritika nepravična?
Sposobnost sprejeti kritiko ne pomeni, da morate dovoliti, da vam kdo reče karkoli.
Na primer:
Pozabil si nakupiti stvari. Sploh ti ni mar, kaj potrebujem.
Prvi del je lahko upravičen:
Pozabili ste nakupiti stvari.
Drugi del pa pripisuje motiv:
Ni vam mar.
Lahko rečete:
Pozabil sem nakupiti stvari in za to prevzemam odgovornost. Ne strinjam pa se, da to pomeni, da mi ni mar, kaj potrebuješ.
Mogoče je sprejeti upravičeni del kritike in hkrati zavrniti tistega, ki je pretiran.
Kritika ni isto kot osebni napad
Razlika je med:
Moti me, kako si se obnašal.
in:
Ti si pač idiot.
V prvem stavku se lahko govori o konkretnem vedenju.
V drugem ne gre več za povratno informacijo, temveč za napad na človeka.
Ni vam ga treba sprejeti v imenu »odprtosti za kritiko«.
Lahko rečete:
Če te moti kaj konkretnega, kar sem naredil, se pogovoriva o tem. Ne želim pa nadaljevati, če me boš žalil.
Sprejemanje kritike in postavljanje meja nista nasprotji.
Poskusite si zastaviti tri vprašanja
Ko vas nekdo kritizira, lahko pomaga, da se upočasnite in si v mislih zastavite:
Kaj mi druga oseba konkretno sporoča?
Ali je v tem kaj, kar lahko sprejmem?
S čim se po drugi strani ne strinjam?
Na primer:
S tabo se ničesar ne da dogovoriti. Vedno vse spreminjaš.
Lahko ugotovite:
- ne strinjam se z etiketo »s tabo se ničesar ne da dogovoriti«,
- beseda »vedno« je pretirana,
- vendar sem zadnja dva dogovora res spremenil v zadnjem trenutku.
Odgovor bi se lahko glasil:
Ne mislim, da se z menoj ničesar ne da dogovoriti. Imaš pa prav, da sem zadnja dva dogovora spremenil v zadnjem trenutku. Razumem, da te to jezi.
To je veliko natančneje kot bodisi:
Prav, vse je moja krivda.
ali:
To je popoln nesmisel.
Ni se vam treba odzvati takoj
Nekatera kritika nas tako prizadene, da se ne zmoremo odzvati mirno.
Namesto protinapada lahko rečete:
Težko mi je to poslušati. Potrebujem nekaj časa, da premislim.
Ali:
Želim ti odgovoriti, vendar imam zdaj občutek, da bi se odzval samo obrambno. Se lahko k temu čez nekaj časa vrneva?
Premor ni nujno beg.
Če se k temi zares vrnete, je lahko način, kako preprečiti nepotrebno stopnjevanje.
Cilj ni prenehati se počutiti prizadeto
Kritika lahko boli, tudi če je izražena na dober način.
Cilj ni postati človek, ki mu je popolnoma vseeno, kaj o njem govorijo drugi.
Gre predvsem za sposobnost ustvariti majhen prostor med kritiko in odzivom.
Namesto takojšnjega:
To ni res.
poskusite najprej:
Kaj točno misliš s tem?
Namesto:
Ti počneš popolnoma isto.
poskusite:
V čem je konkretno težava zate?
In namesto:
Prav, potem sem pa grozen.
poskusite:
Ta del sprejemam. S tem delom pa se ne strinjam.
To je zelo drugačen način komunikacije.
Najtežje je to v resničnem pogovoru
Pri branju članka imamo čas, da premislimo o pravem odgovoru.
V običajnem konfliktu pa lahko nekdo reče:
S tabo se sploh ne da pogovarjati. Takoj ko ti kaj rečem, se začneš izgovarjati.
In za odziv imate le nekaj sekund.
Prav zato lahko podobno situacijo v Duovio preizkusite na suho.
Virtualna oseba vam bo dala neprijetno povratno informacijo, vi pa boste odgovorili s svojimi besedami. Vadite lahko, kako najprej razumeti, kaj vam druga oseba govori, sprejeti upravičeni del in hkrati mirno zavrniti tisto, kar se vam zdi nepravično.